pesmi materi

pesmi materi

pesmi materi

Skoraj vsakdo je kdaj napisal ali posvetil pesmi materi, od velikih avtorjev do navadnih ljudi, ki nikoli niso pomislili, da bi se formalno posvetili poeziji. In ni nenavadno, da se to zgodi, saj govorimo o bitju, ki daje življenje, ki mu dolgujemo prebivalstvo sveta, o velikodušnih vratih, skozi katera človeštvo pride v te dežele, ki so nedvoumen sinonim nežnosti in ljubezni.

Je torej »mati« neizčrpna pesniška tema, neskončen vir navdiha za nešteto verzov. Odslej bogat zbornik pesmi materi, ki so jih napisali avtorji Urugvajca Maria Benedettija, Čilenke Gabriele Mistral, Američana Edgarja Allana Poeja, Perujcev Césarja Valleja in Julia Heredia, Kubanca Joséja Martíja in Venezuelca Angel Marino Ramirez.

"The mother now", urugvajski pesnik Mario Benedetti

Mario Benedetti

pred dvanajstimi leti

ko sem moral iti

Mamo sem pustil pri oknu

gleda na avenijo

zdaj ga dobim nazaj

le z razliko v trsu

v dvanajstih letih minilo

pred njegovim oknom nekaj stvari

parade in racije

študentski izpadi

množice

besne pesti

in plin od solz

provokacije

strelov stran

uradne proslave

skrivne zastave

živ ozdravel

po dvanajstih letih

moja mama je še vedno pri oknu

gleda na avenijo

Ali pa je morda ne pogleda

samo preglejte svojo notranjost

Ne vem, ali s kotičkom očesa ali nenadoma

ne da bi sploh trenil

sepia strani obsedenosti

z očimom, ki ga je naredil

poravnajte nohte in nohte

ali z mojo francosko babico

ki je destilirala uroke

ali s svojim nedružabnim bratom

ki nikoli ni hotel delati

toliko obvozov si predstavljam

ko je bila poslovodja v trgovini

ko je izdeloval otroška oblačila

in nekaj barvnih zajcev

da so ga vsi hvalili

moj bolni brat ali jaz s tifusom

moj dobri in poraženi oče

za tri ali štiri laži

a nasmejan in bister

ko so bili vir njoki

pregleda svojo notranjost

sedeminosemdeset let sivine

še naprej razmišljati raztreseno

in nekaj poudarka nežnosti

izmuznila se je kot nit

ne srečaš svoje igle

kot bi jo hotel razumeti

ko jo vidim enako kot prej

zapravljati avenijo

ampak na tej točki kaj drugega

Lahko jo zabavam

z resničnimi ali izmišljenimi zgodbami

kupi mu nov tv

ali mu izroči palico.

»Caricia«, čilska pesnica Gabriela Mistral

Gabriela Mistral

Gabriela Mistral

Mati, mati, ti me poljubi

ampak bolj te poljubljam

in roj mojih poljubov

ne dovoli ti niti pogledat...

Če čebela vstopi v lilijo,

ne čutiš njegovega trepetanja.

ko skrivaš sina

Sploh ga ne slišiš dihati...

gledam te, gledam te

ne da bi se naveličal iskanja,

in kako srčkan fant vidim

v tvojih očeh se prikaže...

Ribnik kopira vse

kaj gledate;

ampak imaš punce

tvoj sin in nič drugega.

oči, ki si mi jih dal

Moram jih porabiti

da te spremljam skozi doline,

ob nebu in ob morju...

“LXV”, perujskega pesnika Césarja Valleja

Podoba pisatelja Césarja Valleja.

Cesar Vallejo.

Mati, jutri grem v Santiago,

da se zmočim v tvojem blagoslovu in v tvojih solzah.

Pristajam na svoja razočaranja in rožnato barvo

rana mojih lažnih trajanj.

Tvoj čudežni lok me bo čakal,

tonzurirani stolpci vaših želja

da se življenje konča. Terasa me bo počakala

hodnik spodaj s svojimi tondos in repulgos

zabavanje. Moj stol me bo čakal, ayo

ta dober čeljustni kos dinastike

usnja, da za nič več godrnja v zadnjico

pra-pravnukinje, od povodca do povojca.

Prebiram svojo najčistejšo naklonjenost.

Izstreljujem, ali ne slišite sopihanja sonde?

ne slišite zadeti tarče?

Ujamem tvojo formulo ljubezni

za vse luknje v tem nadstropju.

Oh, če bi bili neizrečeni letaki postavljeni

za vse najbolj oddaljene trakove,

za vse najbolj izrazite sestanke.

Tako mrtev nesmrten. torej.

Pod dvojnimi oboki tvoje krvi, kjer

moraš iti tako po prstih, da celo moj oče

iti tja,

ponižal se je na manj kot polovico človeka,

dokler nisi bil prvi malček, ki si ga imel.

Tako mrtev nesmrten.

Med kolonado tvojih kosti

ki ne more pasti ali jokati,

in na čigar stran se niti usoda ni mogla vmešati

niti enega njegovega prsta.

Tako mrtev nesmrten.

A) Da.

Moji materi, ameriškega pesnika Edgarja Allana Poeja

Ker verjamem, da v nebesih zgoraj,

angeli, ki si šepetajo

Med svojimi besedami ljubezni ne najdejo

nobena tako predana kot "mati",

od vedno ti To ime sem dal jaz,

ti, ki si mi več kot mati

in napolniš moje srce, kjer je smrt

osvobodil dušo Virginije.

Moja lastna mati, ki je zelo kmalu umrla

Ni bilo nič drugega kot moja mama, ampak ti

ti si mati, ki sem jo ljubil,

in zato si dražji od tistega,

tako kot, neskončno, moja žena

ljubil mojo dušo bolj kot samega sebe.

»Moja mati je šla v nebesa«, venezuelski pesnik Ángel Marino Ramírez

Angel Marino Ramirez

Angel Marino Ramirez

moja mama je šla v nebesa

z očetom na hrbtu,

petje svojo zvezdno molitev

in ponosna na svojo čarobno svetilko.

Tri stvari so vodile njegovo življenje;

trditev vere je ena,

zmešajte koruzo z vodo; drugo,

povečati svojo družino, drugega.

Moja mama je šla v nebesa

Ni šla sama, s seboj je vzela molitev,

odšla obdana s številnimi skrivnostmi,

njegovih ostrih litanij,

njegovih zgodb o vročih budarah,

njegovega tesnobnega vrveža templjev

in njegovo napačno razumevanje smrti.

Spomin ne izpodrine življenja,

vendar zapolnjuje vrzel.

Moja mama je šla v nebesa

ne da bi kaj vprašal,

ne da bi se od nikogar poslovil,

brez zapiranja ključavnice,

brez njegovega energičnega izražanja,

brez kozarca njegovega težkega otroštva,

brez poti vodne luknje.

Moja mama je šla v nebesa

in moj obup je, da se je spomnim.

Ostane mi poljubna slika

da bom izklesal njeno pisanje.

Na predvečer verza bo.

V težavnosti problema bo tam.

V veselju zmagoslavja bo.

V bistvu odločitve bo tako.

V namišljeni orbiti svojih vnukov, tam bo.

In ko pogledam mogočno svetilko nebeško,

tam bo.

"Pesem, ki je Elena", perujskega pesnika Julia Heredia

Julio Heredia

Julio Heredia

Bilo je črno dekle.

Po Adrianinem odhodu je imel

za vse sorodnike v mestu.

Potem je raslo kot lilije

s polja

ko vzame knjigo

najprej od metafor

Postopna čas, ki ji je prinesel

ob atrijih Barranca in morju Magdalene.

Na predvečer je bila domačinka ulice

katerega znaka ni več in bo do danes zmedel

njegove oči na noč v La Perli,

iz tega pristanišča Callao.

Ko se bo puberteta oblekla staromodno

in njihova dela in njihovi dnevi kažejo njihove solze.

Toda tisti, ki so slišali, bodo to poročali

Obriši nasmeh pred solzami, to bodo rekli

uteleša dinamiko palm

zazibana od morja

Elena je razlog za ta kompliment.

Gumijasta lutka in prvi pripomoček pri smoli

dama grajskega fetiša,

da je za to moral privoliti v ruleto

da se je odločila: iz sadovnjakov San Miguela

do koč Raquel in njenega ugrabitelja.

Sledite revni črti, obkrožite mesto.

Zdaj je ona tista, ki varuje usodo nore ženske.

Beži pred nerodnostjo, pred letargijo, pred ujetnikom.

In loviti sledi vlaka

je prispel tja, kjer dobri stari sončni

trstičja in čerpin, ki so utihnile.

Ona, ogenj v naramnicah avtodoma.

Preučite prvo in zadnjo črko.

Doslej je delal in se učil

v katerem zver postane zelo človeška.

Ona, podoba Karibov.

Ella, iz njene bitke so.

Julijskega dne, ko ga sonce pokrije, se rodi

brez hvalisanja tistih, ki pridejo in odidejo brez gest.

njegov izvor,

neznani ali kak izumitelj protibolečinskih sredstev.

Zagotovil bi, da prihaja od bojevnikov, da je

zametek, s katerim sta osnovana heraldika in dinastija.

Njene bradavice so modro enako oddaljene, tako da,

pri dojenju prekliče bratomorni nagon

od Rómula, ki sem jaz / od Rema, ki je drugi.

Rodil je štirikrat z zmagoslavjem njegovem tekmovanju,

rešila lastna darila,

in tako, z ljubeznijo do Benjamina.

In tako, z ljubeznijo do Benjamina,

Želite, da vaš nasmeh traja.

Včeraj v zavetju v marsupiji

je (sem opazil)

pesnik, ki zdaj

dam ti.

"Mati moje duše", kubanski pesnik José Martí

Mati duše, draga mati

so vaši domači; Želim si peti

ker je moja duša ljubezni nabreknila,

Čeprav zelo mlad, nikoli ne pozabiš

ki mi jih je moralo dati življenje.

Leta tečejo, ure bežijo

da ob tebi mi gre,

za tvoje očarljivo božanje

in videz tako zapeljiv

ki mi razbijajo močne prsi.

Nenehno prosim Boga

za mojo mater nesmrtno življenje;

ker je zelo prijetno, na čelu

začuti dotik gorečega poljuba

tisto iz drugih ust ni nikoli isto.

"Sirotstvo starca", venezuelski pesnik Juan Ortiz

John Ortiz

John Ortiz

Ni pomembno, kdaj pride sirotišnica:

bodi kot otrok,

kot odrasel,

starega …

Ko pride,

eden ostane brez stenja, da bi ga privezal k tlom,

brez jezov v očeh,

človek naredi morje, ki vidi samo sebe,

brez obzorja in obale,

rezilo, ki je odrezano z vsakim koncem s svojim robom.

Sidro mojega čolna,

"Bog te živi, ​​mijo", ki ne obiskuje več,

deli mene, kjer se rodi moje ime v vsakem nepričakovanem trenutku,

in zbledim po tleh brez pravice do premirja,

brez možnega guganja,

kajti zdravilo bi bil tvoj glas,

in kot ti,

je odsoten.

Pod tem mestom, ki si ga postavil s svojo lakoto in nespečnostjo,

s kartami na mizi,

železen ščit iz mesa, kože in kosti,

je fant, ki te kliče,

ki leži v nostalgiji

noče razumeti, kako njegova najljubša vinska trta ne daje več sence.

mati,

Moram ti pisati

v pepelu ni ljubezni

niti v ogenj, da se mudi

izbrisal je truplo, ki mi ga je prinesel.

Za hrošči joče deček s sivimi lasmi,

hrepeni po glasu,

zgovorna flora objema,

nežnost, ki tolaži četrtek v koščkih

razpršeni za tisto noč, ki ni pričakovana.

Danes na pločniku

v uri sirotišnic,

nemogočega grozda slovesa

—kot včeraj sestavljam arepe,

postrežba podedovane enolončnice,

in jutri v drugih stvareh in pojutrišnjem in pojutrišnjem...—

Spet prejmem divje zveri slovesa

velikodušnih vrat, močan in sladek

ki je pripeljal mojo dušo v to življenje,

in ne glede na to, kdo pride z vašimi osnovnimi potrebščinami,

nobena beseda ni vredna

brez morske soli v rani...

mati,

Moram ti pisati

mati…

mati…

mati…


Pustite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

*

*

  1. Za podatke odgovoren: Miguel Ángel Gatón
  2. Namen podatkov: Nadzor neželene pošte, upravljanje komentarjev.
  3. Legitimacija: Vaše soglasje
  4. Sporočanje podatkov: Podatki se ne bodo posredovali tretjim osebam, razen po zakonski obveznosti.
  5. Shranjevanje podatkov: Zbirka podatkov, ki jo gosti Occentus Networks (EU)
  6. Pravice: Kadar koli lahko omejite, obnovite in izbrišete svoje podatke.