Med akordi in ideologijami Gre za informativni esej, ki ga je podpisal argentinski muzikolog in profesor Jose Luis Conde. Je prvi naslov, s katerim se rodi nova založba Medio Tono, ki se posveča objavljanju del o glasbi. Njegov cilj je postati referenca za žanr, za katerega se zdi, da je namenjen zelo ekskluzivnemu občinstvu, čeprav je njegov cilj tudi približati ga vsem vrstam bralcev. Ta prva stava uspe. Tukaj gre moj pregled.
José Luis Conde — avtor
José Luis Conde se je rodil leta Buenos Aires leta 1961. Je prof Zgodovina glasbe, Glasbena kritika, Estetika glasbe, Glasbeni jezik in Kitara na Visokem inštitutu za glasbo Nacionalne univerze v Tucumanu. V svoji glasbeni karieri je sodeloval na več koncertih kot npr kitarski solist in tudi kot član komornih skupin. Hkrati se posveča komponiranju del za kitaro in komorne zasedbe.
Leta 1995 je ustanovil instrumentalno zasedbo Aulos posvečen srednjeveški, renesančni, baročni in sodobni glasbi. Je objavil različni članki o razširjanju glasbe v časopisih in kulturnih publikacijah ter že leta opravlja obsežno delo kot predavatelj o temah spoštovanja glasbe, glasbene estetike in glasbene zgodovine.
Med akordi in ideologijami - Pregled
S podnaslovom Glasba, narodi in totalitarizmi, je ta esej razdeljen na dva velika bloka in želi biti a splošna refleksija vloge glasbe v različnih družbenih scenarijih, ki so se zgodili od sredine ali poznega 19. stoletja ter skozi 20. stoletje. Tako se ta družbena in umetniška panorama razkriva skozi življenja, dela in kariere velikih evropskih skladateljev. Prilagodili so se, spremenili ali celo postali žrtve teh družbenih in političnih gibanj, ki so se zgodila.
Torej, v a enostavno in dostopno branje Za vse bralce o relevantnih dejstvih in skladateljih, ki so med seboj povezani, se sprehodimo med centralistični nacionalizmi Nemčije ali Francije ali tiste najbolj oddaljene, kot so norveščina, madžarščina, češčina ali ruščina iz 19. stoletja. In pridemo do pogojenega ustvarjanja glasbe, ki ga vsiljuje totalitarizmi 20 kot so sovjetska, italijanska, nemška ali španska diktatura.
Ideologija v glasbi
Med akordi in ideologijami Zajema – ne da bi se preveč spuščal v naslove del ali skladatelje – široko in najbolj relevantno obdobje. Najpogumnejša stvar pri tem eseju je, da želi analizirati glasbo z velikimi začetnicami z drugačne perspektive: tiste ideologijo. To počne brez izumetničenosti, s pravo in potrebno strogostjo in znanjem ter prozo, ki jo je lahko brati in slediti. Avtorju tako uspe bralca tako umestiti v življenja tako znanih skladateljev kot Wagner, Falla, Stravinski, Bartók, Glinka ali Šostakovič in dogodki, ki so jih obkrožali in pogojevali nastanek njihovih del.
In ne samo, da lahko odkrije druge manj znane ali bolj prezrte avtorje, ampak nas tudi prisili, da narišemo skupno časovnico s trenutno sedanjostjo. Naj vidimo paralelizem, ki se lahko pojavlja tudi v tej sedanjosti, ne samo v smislu glasbene kompozicije, ampak v splošnem umetniškem ustvarjanju. Neizogibno je tudi, da primerjamo glasbeno ustvarjanje preteklih dveh stoletij s tem, kar vidimo zdaj in kako ga pogojujejo nekateri podobni parametri politične usmeritve ali celo cenzure in samocenzure pri avtorjih in v vseh glasbenih žanrih.
José Luis Conde je za povzetek tega eseja vzel tudi vzhodnjaško izreko, Konfucijevo izreko, ki pravi, da je "dovolj poslušati glasbo dvora, da se diagnosticira politični in moralni značaj naroda."
Skratka
A dobro branje za ljubitelje esejev, strokovnjake ali laike v žanru, ki želijo prebrati drugačno vizijo ali izvedeti splošno vizijo od tiste, ki so jo imeli o glasbi in njenih najbolj klasičnih in relevantnih skladateljih.